Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je pozvalo ruskega veleposlanika v Italiji, da bi protestiralo proti vključitvi visokih italijanskih uradnikov, vključno s predsednikom Sergiom Mattarello, na ruski seznam domnevnih 'rusofobov'. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je odredil sklic veleposlanika. Italijanska premierka Giorgia Meloni je dejanje označila za 'nesprejemljivo provokacijo'.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

V iranskem parlamentu je prišlo do incidenta, ko so poslanci vzklikali žaljiva gesla proti nekdanji vladajoči dinastiji Pahlavi. Podpredsednik parlamenta Ali Nikzad in poslanec iz mesta Ardabil, Sedif Badri, sta vodila vzklikanje gesla »Azerbajdžan je čast, Pahlavi je brezčasten«. Dogodek se je zgodil med uradnim zasedanjem, kjer so se številni drugi poslanci pridružili skandiranju, kar kaže na stopnjevanje ideološke retorike znotraj iranskih državnih institucij. Napad na nekdanjo kraljevo družino Pahlavi, ki je bila strmoglavljena med islamsko revolucijo leta 1979, odraža trenutno politično napetost v državi. Retorika se osredotoča na regijo Azerbajdžan na severozahodu Irana, s čimer želijo iranski uradniki poudariti zvestobo tej provinci islamskemu režimu in hkrati diskreditirati monarhistična gibanja v izgnanstvu. Posnetki dogodka so se hitro razširili po družbenih omrežjih, kar je sprožilo mešane odzive v javnosti in med političnimi analitiki.

Tekma konferenčne lige med srbskim klubom Novi Pazar in poljsko Jagiellonio je bila zaznamovana z resnimi incidenti na tribunah. Vse se je začelo, ko so poljski navijači, znani po pro-srbskih stališčih, izzvali incidente s provokativnimi gesli proti Kosovu. Odziv domačih navijačev, organiziranih pod imenom "Torcida", je privedel do množičnih pretepov na stadionu.

Nemški mediji so ostro kritizirali poljskega politika Grzegorza Brauna zaradi njegovega zadnjega dejanja, s katerim je po njihovih navedbah "zašel predaleč". Potem ko so mu dosedanje provokacije navadno "ušle", je z zanikanjem holokavsta prestopil mejo, zaradi česar mu grozi do triletna zaporna kazen. "Frankfurter Allgemeine Zeitung" je zapisal, da je bila to "ena provokacija preveč" za politika, ki naj bi imel rad "neslastne provokacije".

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.